Obisk v CSS z učenci 1. B. razreda

Z učenci 1. B razreda smo v torek, 11. 12. 2018, odšli na obisk k slepi gospe Ančki v CSS v Stari Loki. Dogovorjeni smo bili, da se dobimo v njihovi avli ter ji tam ob prihodu bližnjih praznikov voščimo ter zapojemo eno pesmico. Pred samim prihodom v CSS smo krajši del naše poti popestrili z igro, da so se učenci zaigrali, kako videči pomaga slepemu na sprehodu, saj sem jim povedala zgodbo, kako sva se z Anico nekoč pred mnogo leti spoznali, ko sem prav njej pomagala pri spremstvu na en dogodek. Dobro so se vživeli v vlogo slepega in spremljevalca. Dogovorili smo se, da tudi ob odhodu del poti izpeljemo na tak način, le vlogi zamenjamo.

Ob našem prihodu nas je presenetila, saj tam ni bila sama. Poleg nje je bilo zbranih tudi več starejših videčih varovancev.

Vse skupaj zbrane smo lepo pozdravili, nato pa se seznanili z gospo Ančko. Po krajšem pogovoru, so naši učenci voščili, ji izročili voščilnico in darilo ter počasi razumeli, da jih ne vidi in ji morajo oni sami  stisniti roko v pozdrav. Stisk je bil pri nekaterih boječ in plah, pri drugih pa prav topel in prisrčen. Izbrali so pesem Ob bistrem potočku, jo zapeli in zaplesali. Vsi prisotni so se razveselili otroškega ‘živ žava’. Želeli so si še več. Lepo nam je bilo med njimi. Tako so naši učenci zapeli in zaplesali še pesmico o lisički. Navdušeni so bili. Niso nam še dovolili oditi. Predlagali so še eno pesem in sicer Mi se imamo radi. Prijeli smo se vsi skupaj čez rame in v ritmu zapeli ter se zazibali. V očeh starejših se je prižgal ogenj mladosti njihovih otroških dni. Kar še in še bi se radi z nami družili, a smo se vseeno morali posloviti, saj nas je čakal še obisk knjižnice. Srečni so bili naši učenci in njihovi varovanci pa tudi gospa Ančka.

Ob slovesu smo obljubili, da še pridemo, a tokrat kar v sobo gospe Ančke, da nam bo lahko povedala čim več svojih izkušenj, kako se samostojno znajde v prostoru, kako najde svojo sobo, itd. Morda pa nas tudi naslednjič preseneti, morda naslednjič tam pozdravimo tudi prababico naše učenke, kaj se ve … Ve pa se, kako preprosto potrebno je srečanje starejših z otroško živahno brezskrbnostjo.

 

Učiteljici 1. B razreda, Teja in Marjetka.

 

Deli z ostalimi ...Share on FacebookTweet about this on TwitterPin on PinterestEmail this to someoneShare on Google+
(Skupno 12 obiskov, današnjih obiskov 1)