Naravoslovni tabor LIBELIČE 2010

IMG_8538_pomanjanaŽe kar nekaj časa smo v šoli in z veseljem se spomnimo naravoslovnega tabora, kjer smo preživeli cel teden nepozabnega druženja, raziskovanje koroške krajine, naravoslovja in uživali v športu.

Ponedeljek smo posvetili pisatelju Lovru Kuharju_ Prežihovemu Vorancu, ki je živel na Kotljah. Ogledali smo si spominsko bajto, kjer so nam razložili njegovo dvojno ime in razmere v katerih je živel, kar je bilo tudi vodilo pri njegovem delu.

V hudem pričakovanju smo se podali naprej proti Dravogradu in Libelič, kjer nas je na domu CŠOD Ajda  čakalo kosilo. Brez počitka so nas odpeljali na ogled okolice. Libeliče so vas ob avstrijski meji, ki se je po plebiscitu leta1920 na zahtevo krajanov priključila nazaj k Sloveniji. Posebej pozorni smo bili pri mejnih kamnih, saj smo lahko naenkrat hodili po obeh državah. Po obhodu meje in okolice nas je čakala večerja in potem športne aktivnosti na igriščih okrog doma. Vsi bi pričakovali, da komaj čakamo počitka, ampak pri vseh ni bilo tako.

Torek  je bil naporen, ampak strašno zanimiv; peš smo se napotili k Dravi in tam uživali v kanuizmu. Sami smo pripravili malico: pečene hrenovke v žerjavici. Bile so malo črne, ampak okusne, da se ne da povedat. Na travniku smo igrali športne igre, se umirili ob kosilu, ki smo ga tudi imeli kar v naravi in se popoldne peš vrnili nazaj na Libeliško goro. Ne morete si misliti, koliko je bila nazaj daljšaaaaa pot. Zvečer pa smo bili tudi malo bolj utrujeni kot prejšnji večer.

V sredo smo spet hodili peš. Ne morete verjeti, da so nas peljali nad vas, zato, da je bila pot v dolino še daljša. V Libeličah smo si ogledali kmečki muzej in eno najlepše ohranjenih kostnic v Sloveniji. In potem: spet nazaj v hrib v naše zavetišče Ajda. Še sreča, da smo se že spoprijateljili z učenci iz Prekmurja. Skupaj z nami bivajo na domu tudi sedmošolci in osmošolci iz OŠ Veliki Petrovci. Po kosilu se bomo z njimi pomerili na igriščih okoli doma, da vidimo kdo zmore več. Popoldne se bosta vrnila učitelja Rajko in Dušan in nam naredila  novo lekcijo naravoslovja in orientacije. In že je pred nami predzadnja noč spanja. Po glavah marsikaterega osmošolca se sprehajajo misli po sosednji sobi, ampak nočno dežurstvo učiteljev je neizprosno.

Četrtek nas je spet čakalo športno dopoldne in naravoslovno popoldne. Ob pogledu na visoko plezalno steno, si marsikdo ni predstavljal, da bo zmogel gor; ampak z mentorjevimi navodili je vsem uspelo. Tudi v lokostrelstvu smo bili vsi odlični in bi lahko šli kar takoj na kakšno tekmo. Popoldne se je vreme začelo kujati, mi pa smo imeli v načrtu odhod k potoku ( spet peš v dolino in nazaj). Ampak v šoli v naravi vreme ni ovira in smo sli. Ni bilo ravno suho; ampak ob potoku smo ugotovili,da je kar zanimivo raziskovati in odkrivati bitja, ki jih običajno sploh ne opaziš. Z vso naglico se je bližal zadnji večer. Vsi smo si želeli prijeten dolg večer, saj so se med nami in  učenci z Velikih Petrovcev  stkale res prave prijateljske vezi. Učiteljici  Milena in Jasmina sta se potrudili in pripravili prijeten družabni večer, ki je naše prijateljstvo še utrdil.

V petek zjutraj smo bili zgodaj pokonci, saj je bili treba vso kramo tega tedna spraviti nazaj v potovalke in se pripraviti za odhod. Dopoldanski pouk je bil prilagojen saj je zunaj deževalo. Po pouku smo pojedli še kosilo, vodja doma nam je podelila priznanja za urejenost sob in »kaljenje nočnega miru« in že se je bližal odhod. Prvi so odšli učenci z Velikih Petrovcev. Zunaj je lilo z neba, v domu je lilo po licih; od ljubezni, od žalosti, ker se razhajamo, od prijateljstva, od domotožja….

Samo eno nam ostaja: lepi spomini na naravoslovni teden, ki smo ga skupaj preživeli:

učenci 8. C z razredničarko Matejo Jelenc Arnšek

in učiteljico Katarino Peternelj

Oglejte si še utrinke s tega tedna

Deli z ostalimi ...Share on FacebookTweet about this on TwitterPin on PinterestEmail this to someoneShare on Google+
(Skupno 54 obiskov, današnjih obiskov 1)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Dostopnost