Dober tek! Hrana – bogastvo okusov skozi čas

DEKD in TKD 2021 (projektni teden, 25. 9.–9. 10. 2021)

Dejavnosti, ki so se odvijale na OŠ Škofja Loka-Mesto ob Dnevih evropske kulturne dediščine in tednu kulturne dediščine

Z učenci so se  razgibali s FIT metodo Tu, tam, vsepovsod ter zaigrali igro ob glasbi MENJAJ, poimenuj sadje, zelenjavo, sladico. Prisluhnili so pravljici Dobrote palčice Robidovke ali pa Bonton gospe Malice ter se naučili pesmico Romane Kranjčan: Palačinke.  Zapisali-narisali so recept za izdelavo palačink. Palačinke so tudi spekli in jih pojedli ob kompotu, ki so ga  prej pripravili tudi sami. Pa dober tek.

Učenci so obiskali šolski vrt in se učili o zeliščih z vrta. Pripravili so čajno mešanico, seveda ob pomoči učiteljic. Vonjali so meto in meliso, se učili o teh dveh rastlinah. S čutili so zaznavali rastline. V učilnici so skuhali čaj, dodali stevijo, sladkali čaj z novim sladilom. Do zdaj ga niso poznali. Pripravili so čajanko ob svečkah. Ob zgodbi Pika na čajanki, so odkrivali, kaj je prav in kaj ne. Učili so se kulture prehranjevanja. Za še boljši dan, so na kruh namazali še marmelado iz malin, ki so zrasle na šolskem vrtu. Dan je minil prehitro, učenci si želijo še takih dni.

Ogledali so si filma o Kekcu in Pehti. Pripravili čajanko se pogovarjali o zeliščih, se naučili pesem Marmelada, pripravili pogrinjka in zdrave malice – kruh z marmelado. Pekli zeliščne piškote.

Brali so ljudske pravljice, se pogovarjali o prehranjevalnih navadah nekoč in danes, zbirali stare recepte, okušali domače piškote, ki so jih spekli učenci s pomočjo staršev ali babic, peka jabolčnega zavitka v šoli in ustvarjanje čutnega zelenjavnega vrta.

Imeli so Teden pravljic H.C. Andersena  (poslušanje in branje pravljic, zapis obnove in lastnega nadaljevanja ter risanje odlomka iz izbrane pravljice – barvna risba, ogled videofilma, spoznavanje pisateljevega življenja in dela in risanje avtoportreta pisatelja – črno-bela risba).

Obiskali so delavnice na Loškem gradu, kjer so preko razstavnih predmetov spoznavali etnografske zgodovinske značilnosti škofjeloškega ozemlja, npr. črno kuhinjo, opremo kuhinje…. Spoznavali so slovenske narodne jedi po posameznih pokrajinah.

Pripravili so razstava knjig v knjižnici na temo hrane.

Pri angleščini so učenci imeli priložnost opraviti angleško bralno značko pri pouku. Petošolci berejo delo Daniela Buchholza The zoo mystery, šestošolci pa Ezopovo The father and his sons. Na podlagi navodil izdelajo zapis o prebranem delu.

Izdelovali so risbe in kolaže za razstavo Cvetoča jablana, ki je bila na ogled v Sokolskem domu Škofja Loka. Razstavo so si tudi ogledali.

Učenci so brali Lainščkove Mislice, se pogovarjali o vseh desetih pravljicah in izbrali zanje najlepšo, to je Golobarjeva hči. Pisatelj je pogostoma prisluhnil sporočilom iz preteklosti in se skušal poučiti z modrostjo prednikov. Pisali so tudi svoje pravljice, vezane na Škofjo Loko in reko Soro.

Z učenci smo se pogovarjali o prehrani vojakov in civilnega prebivalstva v času 1. svetovne vojne.

Pogovarjali so se o prehranjevalnih navadah nekoč in danes, učenci so na spletu poiskali recept za tradicionalno slovensko jed in nato v skupinah izdelali plakate. Prebrali smo zgodbi Pehar suhih hrušk in Lesena posoda in poustvarjali na temo prebranih besedil. Pri LUM smo izdelali tihožitje-košarico s sadjem (tistim, ki uspeva v Sloveniji).

Pri pouku gospodinjstva so izdelali loški in dražgoški kruhek. Za loškega uporabimo model naše šole. Dražgoškega oblikujejo ročno. Vsak je izdelal srček in ga okrasil. O medenih kruhkih sem jim predstavila tudi legende o začetkih izdelovanja.

Na naravoslovnem dnevu so učenci pekli kruh. Vsak razred je zamesil hlebček mešanega rženega ali ajdovega kruha. Hkrati so zamesili testo iz bele moke. Iz belega testa so oblikovali vsak svojo žemljico, štručko, bombetko, kifeljc …. Pekovsko pecivo so lahko okrasili s semeni. Seznanili so se s pomenom belega kruha v preteklosti. Ugotovili smo, da danes bel kruh ni več simbol bogastva. Učenci pa so bili enotnega mnenja, da je doma pečen kruh še vedno najboljši.

Lotili so se priprave tradicionalnega starega slovenskega kosila. Učenci so skuhali obaro, ajdove žgance in ocvrli krhke flancate. Flancate smo oblikovali v nekoliko sodobnejše oblike. Učenci so bili pri jedi navdušeni nad starimi slovenskimi jedmi, tudi tisti, ki so jih jedli prvič

Zapise zbrala: Elizabeta Proj

Deli z ostalimi ...Share on FacebookTweet about this on TwitterPin on PinterestEmail this to someoneShare on Google+
(Skupno 53 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost