Šolska skupnost 1.-5.-zapisnik 1. SESTANKA V ŠOLSKEM LETU 2012/2013

 

 

 

K5 Učenci so za temo novembrskega srečanja predlagali naslednje teme:

Ekologija, Skrb za zdravje, Prosti čas in krožki, Drugačnost in Vrstniška pomoč. Z javnim glasovanjem so izglasovali temo Skrb za zdravje.

SKLEP 3: Na drugem srečanju ŠS v mesecu novembru se bomo pogovarjali na temo Skrb za zdravje.

K6 – Predstavnika 5.c oddelka sta nanizala kar nekaj predlogov in pobud za spremembe na šoli:

–         želja, da bi na šolskem igrišču zasadili drevesa in grmičke ter postavili klopice,

–         želja, da bi na gole in koše na igrišču namestili nove mreže,

–         v jedilnici bi radi imeli enake sokove kot lani, le da bi uvedli bolj stroga pravila za učence, ki ne hodijo na kosilo pa kljub temu sokove pijejo,

–         pri pleskanju telovadnice so pripravljeni sodelovati tudi učenci,

–         želijo si popravila tal v obeh telovadnicah,

–         želja, da bi spremenili melodijo zvonca, ki naj bo krajša, lahko tudi glasnejša.

Zapisala

Tatjana Jereb Miklavčič

ZAPISNIK  3. SESTANKA ŠOLSKE SKUPNOSTI ZA UČENCE OD 1.DO 5. razreda v šolskem letu 2013/2014

Datum: 26. 2. 2014, 6. šolska ura

Kraj: OŠ Škofja Loka – Mesto, predavalnica

Prisotni:ga. Tatjana Jereb Miklavčič, mentorica ŠS od 1. -5. razreda

po dva predstavnika iz vsakega oddelka od 1. – 5. razreda

DNEVNI RED:

1-     Šolski otroški parlament na temo Razmere v družbi

K1

Mentorica vse prisotne lepo pozdravi in predstavi pomen otroškega parlamenta za razvijanje in navajanje učencev na demokracijo. Predstavi temo Razmere v družbi .

V nadaljevanju z učenci razvije konstruktivno debato, v kateri učenci predstavijo svoje poglede in doživljanje trenutnih razmer v naši družbi.

Prvošolci kot težave v razredu, na šoli in doma opažajo nagajanje, izzivanje, pretepanje, tožarjenje, kričanje in glasno govorjenje, tekanje po učilnici, nekateri učenci drugim ne dovolijo, da bi se pridružili igri, ne znajo sami reševati drobnih težav, so premalo strpni drug do drugega, hitro užaljeni. V svetu in družbi na sploh pa jih skrbijo vojne, nesreče, lakota, protesti, onesnaženje, segrevanje ozračja, vremenske ujme, kot je bil zadnji žled, težave v politiki, mučenje živali.  Menijo, da je za reševanje najprej naštetih težav potrebna medsebojna pomoč, trud preusmeriti pozornost v dobro, pozitivno. Učijo se spoznavati drugačnost, spoznavajo čustva, se pogovarjajo ob pravljicah, iščejo močna področja pri motečih učencih. Skupaj so zapisali ukrepe, tako da otroci, ki kršijo pravila, vedo, kaj jih čaka. Vsak učenec ima mapo, kamor shranjujejo izdelke, iz katerih je razviden njegov napredek. Trudili se bodo, da se bodo lepo obnašali do sorojencev in se z njimi ne bodo prepirali. Težave bodo poizkusili reševati tudi sami in ne bodo vedno klicali na pomoč staršev in učiteljev. Za odpravo težav, ki jih opažajo v širši družbi pa prispevajo z zbiranjem papirja, zamaškov, baterij, razvrščajo odpadke, hodijo peš, so več v naravi, se učijo, kaj je dobro in kaj je prav, jedo zdravo hrano, pomagajo slepim, ko je vroče, se zaščitijo pred soncem, imajo svoj vrt.

Drugošolci so o problemih v družbi razpravljali s pomočjo metode problemskega drevesa in drevesa rešitev. Izdelali so knjižice svojih dreves, v katera so zapisovali vzroke težav v družbi, posledice le teh in predlagane rešitve. Težave, ki jih vidijo v ožji družbi  so:

–      starši nimajo časa zame,

–      premalo smo zunaj,

–      medsebojno nagajanje,

–      preveč domače naloge in prekratki odmori,

–      zaljubljenost, ki je ne upamo izraziti ljubljeni osebi.

V širši družbi pa jih skrbi,

–      ker ljudje preveč nakupujejo,

–      ker je na svetu preveč smeti,

–      ker bogati ne dajejo revnim,

–      ker ljudje mučijo ali zavržejo živali,

–      uživanje mamil, kajenje,

–      vojne,

–      grdo govorjenje.

Predlagajo, da bi otroci sami povabili starše na sprehod v naravo, da bi manj gledali televizijo in reklame, pazili na pravilno ločevanje odpadkov, kupovali izdelke z manj embalaže, prevzeli odgovornost za živali, … Pravijo, da bodo s spremembami začeli pri sebi.

Tretješolci kot največje težave v ožji in širši skupnosti opažajo izzivanje med vrstniki, klepetanje med poukom, zafrkavanje, žaljenje, sovraštvo, kričanje med odmori, nezanimanje za pouk, človeško lenobo, kajenje, nezdravo hrano, onesnaževanje okolja, nezdrave izdelke, grdo ravnanje z živalmi. Zato v razredu opažajo slabše vzdušje, vedo, da se ne naučijo dovolj, imajo slabše ocene ali so njihovi izdelki slabše izdelani. Tudi oni ugotavljajo, da je za dosego sprememb potrebno pričeti pri sebi, zato so sklenili naslednje:

–      upošteval bom pravila,

–      spoštoval druge,

–      ne bom se tepel,

–      pomagal bom drugim,

–      poslušal bom pri pouku,

–      prijazen bom,…

Predlagajo tudi naj učiteljice moteče učence presedejo, pokličejo njihove starše, jim določijo medvrstniško pomoč, jih zaposlijo z dodatnimi nalogami. O vsem naštetem so narisali stripe oz. težave obdelali po že omenjeni metodi dreves.

Četrtošolci so na razrednih urah ugotovili, da je bila predstava Mali princ, ki so si jo ogledali v povezavi s temo letošnjega parlamenta, zanje zelo poučna in nazorna.

Ugotavljajo, da so največje težave današnjih ljudi tiste, ki jih je opazil tudi Mali princ:

–      egoizem, ker ljudje mislijo samo nase,

–      pričakovanje uspeha brez vloženega truda,

–      pretirano ukvarjanje z zunanjostjo,

–      pretiravanje z delom na račun zanemarjanja bližnjih, tudi lastnih otrok,

–      pretirana uporaba računalnika, namesto osebnega druženja in igranja,

–      ljudje se med seboj premalo poslušamo.

Četrtošolci so omenjene probleme obdelovali ob skupinskem delu, pri čemer so nastali poučni plakati.

Petošolci so s svojimi plakati opozorili na probleme, s katerimi se v družbi bodisi srečujejo sami ali pa jih opažajo pri ljudeh na sploh:

–      spori, izzivanje, grožnje, ustrahovanje, pretepi,

–      vojne,

–      nezaupanje,

–      kraje,

–      odvisnosti,

–      nadlegovanje preko spleta,

–      revščina,

–      onesnaževanje okolja,

–      težave v družini, kot so nasilje nad otroki, nadiranje otrok, kaznovanje za slabe ocene.

Zanimajo jih vrste drog, alkoholizem, spori, zakaj starejši izzivajo mlajše, zakaj ljudje onesnažujejo naravo, zakaj se ljudje ubijajo. Radi bi govorili o varnosti otrok, izvedeli, kako ravnati s spletom.

Razredno stopnjo bodo na občinskem parlamentu, ki bo v sredo, 19. 3.2014, zastopali Gaber Salem iz 4.a, Maj Hočevar iz 5.b, Nik Cof iz 5.a in Tara Drobnjak iz 5.c.

Zapisala

Tatjana Jereb Miklavčič

Škofja Loka, 10. 3 . 2014